Na žalost pod luno nič ne traja večno. Ljudje pridejo na ta svet in ga sčasoma zapustijo. Ljudje se soočajo z neizogibno smrtjo in poskušajo podpirati svojce in prijatelje pokojnika ter jim izraziti žalost in sožalje.
Navodila
Korak 1
Ne bodite sramežljivi glede svojih občutkov. Če ste iskreni, topli in prijazni do tistih, ki žalostijo in trpijo zaradi nepopravljive izgube, ne zadržujte svojih čustev, podprite jih s prijazno besedo. Za ljudi v tako stresni situaciji je treba skrbeti. Preden človeku spregovorite tolažilne besede, pomislite, kdo je bil pokojnik, kaj je v življenju naredil dobrega, česa vas je naučil. Občutite tudi, kaj zdaj čuti oseba, ki ji boste izrazili sožalje: njeni občutki, stopnja izgube, odnos s pokojnikom. Primerne besede bodo našli sami.
2. korak
Če ste bili s pokojnikom v konfliktu ali napetem odnosu, potem to nikakor ne bi smelo vplivati na vaše sožalje. Ne govorite o njegovih negativnih lastnostih, napačnih dejanjih. Ne morete natančno vedeti, koliko se je človek pokesal. Morda preprosto ni imel časa, da bi vas prosil za odpuščanje. Kot pravijo, je na pokojniku bodisi dobro bodisi nič.
3. korak
Žalost se lahko izrazi z več kot besedami. Če niste našli pravih besed, naredite, kot vam pove srce. Lahko greš gor in objameš žalostno osebo, jokaš z njo, ne da bi povedal nepotrebne besede, če je to primerno in etično. Če s pokojnikom niste bili v tesnih odnosih, se lahko po poslovilni slovesnosti omejite na rokovanje s sorodniki na pokopališču.
4. korak
Podprite besede žalosti s kakršno koli pomočjo. Besede brez pomoči so le formalnost. Pomoč pri ureditvi in organizaciji pogreba, finančna podpora v takšnih razmerah ne bo nikoli odveč - to ne pomeni, da se preprosto obrestujete. Dejanja vam ne bodo le okrepila sožalja, temveč bodo ožalovancu olajšala življenje vsaj za stotinko. Ne bodite sramežljivi: vedno vprašajte, kako lahko pomagate. Potem bodo vaše besede dobile težo in pomen.
