Kognitivna psihologija je relativno mlado področje psihološke znanosti, vendar hitro pridobiva na priljubljenosti. Avtorstvo izraza pripada Ulriku Neisserju, ameriškemu psihologu, ki je leta 1967 izdal knjigo s tem naslovom.
Kognitivni psihologi so specializirani za preučevanje kognitivnih sposobnosti možganov, in sicer kako človeški možgani zaznavajo svet okoli sebe in se učijo, kako prepoznajo, obdelujejo in shranjujejo informacije.
Kognitivno zajema vse procese, s katerimi se spreminjajo vhodne čutne informacije. Ti procesi se nadaljujejo tudi brez zunanje stimulacije, ko gre za domišljijo, sanje in halucinacije.
Raziskave, ki so jih izvedli strokovnjaki za kognitivno psihologijo, so namenjene prepoznavanju vzorcev duševne dejavnosti in povečanju splošne učinkovitosti mišljenja, izboljšanju kakovosti socialnih interakcij in osebne rasti. V bistvu kognitivni psihologi preučujejo, kako čim bolj učinkovito uporabljati možgane.
Obseg vprašanj, zajetih v delih o kognitivni psihologiji, vključuje motnje mišljenja, delovanje sistemov zaznavanja, težave pri učenju, pozornosti, spominu in nevrolingvistiki. Praktične aplikacije kognitivnih raziskav so namenjene izboljšanju spomina, povečanju natančnosti odločanja, izboljšanju kakovosti izobraževalnih programov in optimizaciji delovnih procesov na številnih področjih človekove dejavnosti.
Kognitivni psihologi delujejo na področju patopsihologije, raziskujejo vzroke in zdravljenje depresije, tesnobe in drugih bolezni, socialne psihologije, preučujejo medosebne interakcije, razvojno psihologijo in osebnost. Strokovnjaki, ki so bili na psihoterapevtskem usposabljanju, pomagajo bolnikom z različnimi duševnimi in čustvenimi motnjami, pa tudi v obdobju rehabilitacije po poškodbah glave.
Kognitivna psihologija se od vedenjske psihologije razlikuje po predmetu študija. Bihevioristi se osredotočajo na zunanje manifestacije vedenja, na tisto, kar je mogoče neposredno opazovati. Kognitivni psihologi se zanimajo za prepoznavanje notranjih duševnih procesov, ki vodijo do opazovanega vedenja.
Kognitivna psihologija se od psihoanalize razlikuje metodično. Psihoanaliza temelji na subjektivnih občutkih tako pacienta kot terapevta. Kognitivni psihologi delujejo z znanstvenimi metodami in aktivno uporabljajo funkcionalnost področij znanstvenih spoznanj, kot so nevrologija, nevrofiziologija, antropologija, lingvistika in kibernetika.
