Ustrahovanje pomeni ustrahovanje posameznika, tako s strani ene osebe kot skupine. Posameznik je fizično ali duševno zlorabljen.
Ustrahovanje je najpogostejše v izobraževalnih ustanovah. Otroci izberejo žrtev in jo ponižajo, s čimer skušajo skriti lastne pomanjkljivosti. Zelo težko in včasih skoraj nemogoče je razrešiti že obstoječo konfliktno situacijo med učencem in razredom. Zato se je treba s preventivo začeti že v osnovni šoli.
Pomembna komponenta je ustvarjanje ugodne psihološke klime v učilnici. Starši in učitelji bi morali biti vključeni v zbiranje otrok. Otroci morajo biti sposobni medsebojne interakcije. Običajno se takšna interakcija izvaja prek različnih klubov, krožkov, prireditev, namenjenih športu, kulturi in hobijem.
Psihologi in socialni pedagogi naj bodo pozorni ne samo na problematične otroke. Na videz mirni, sramežljivi otroci pogosto potrebujejo diagnostiko. Glavna naloga psihologa je razviti osebnost takšnih šolarjev, dvigniti njihovo samopodobo, da se bodo lahko v prihodnosti postavili zase.
Naslednji korak je vodenje pogovorov, iger in izobraževanj, namenjenih nenasilnemu reševanju konfliktov. Študentje naj se naučijo razumeti, da je bolje najti kompromis, kot pa težave reševati s pestmi.
Zadnji korak je korektivno delo s tistimi šolarji, ki se že v zgodnjem otroštvu pokažejo kot agresor, pobudnik prepirov. Najprej je s takšnimi otroki treba zapleteno delo, to je vpliv šole in družine. Treba je postaviti okvir nesprejemljivega vedenja za otroka, hkrati pa je treba pozabiti, da tudi najbolj problematičen otrok potrebuje ljubezen in spoštovanje.
