Sociometrija je eden najpogosteje uporabljenih diagnostičnih postopkov za merjenje medosebnih odnosov v skupini. Sociometrija je po definiciji njenega ustvarjalca Morena empirična znanost, ki kvantitativno in kvalitativno ocenjuje medosebne odnose in izkušnje, povezane z vlogami, ki jih imajo ljudje v družbeno-čustveni strukturi svoje skupine. Bistvo sociometrične metode je v izbiri drugih članov skupine s strani članov skupine za skupne dejavnosti v danih pogojih ali v določeni situaciji.
Navodila
Korak 1
Izbira sociometričnega merila, tj. vprašanje, zastavljeno vsem članom preučevane skupine, da bi razjasnili odnos med njimi.
Kriterij naj bo kazalnik, kazalnik tega odnosa. Na primer: "S kom od sošolcev bi radi skupaj vadili?" Kriterij mora vsebovati ponudbo izbire ali zavrnitve in mora biti oblikovan tako, da reakcije članov skupine kažejo njihov čustveni odnos.
2. korak
Izbira postopka za izvajanje sociometrije.
Tu sta možni dve možnosti. V prvem primeru anketiranec izbere toliko oseb, kolikor se mu zdi potrebno.
V drugem primeru anketiranec izbere toliko oseb, kot je bilo dogovorjeno vnaprej.
Na primer za skupino 20 ljudi je priporočljivo število volitev omejiti na 4.
3. korak
Sestavljanje sociometričnega vprašalnika (izkaznice) za zbiranje informacij.
Vsebovati mora jasno navedbo, kako izpolniti kartico (če je potrebno), omejitev izbire in sociometrična vprašanja. Včasih bo karta povzema namen študije.
4. korak
Obdelava prejetih podatkov.
Najprej se izračuna število pozitivnih in negativnih odločitev ter število medsebojnih odločitev za vsakega člana skupine. Nadalje se glede na namen študije izračunajo različni osebni in skupinski indeksi, ki označujejo sistem odnosov v skupini.
Na primer, lahko izračunate pozitiven sociometrični status C katerega koli določenega člana skupine:
C = število pozitivnih odločitev, ki jih je prejel član skupine / N-1, kjer je N = velikost skupine. Bližje kot je C enemu, boljši je odnos članov skupine do tega predstavnika. Ali indeks skupine - indeks vzajemnosti G.
G = število vzajemnih pozitivnih vezi / N * (N-1), kjer je N = velikost skupine. Bližje ko je G enemu, večja je kohezija skupine. V velikih skupinah od 25 do 35 oseb je treba G = 0, 20-0, 25 šteti za zadovoljivo.
