Privilegij velja za zapriseženega zakonskega sovražnika. To mnenje pripisujejo slovitemu avstrijskemu pisatelju iz 19. stoletja M. Ebner-Eschenbachu. Iz neznanih razlogov to trditev mnogi dojemajo kot aforizem, ki pravzaprav ni dokazan in ni popolnoma preučen.
Pravo predpostavlja splošno zavezujoča uveljavljena pravila in norme vedenja, ki so nujna za optimalno delovanje civilizirane družbe in so zavezujoča. Ta koncept je precej zapleten, dvoumen in ima več pomenov. Po eni strani civilno pravo pomeni določeno korist za družbo kot celoto, v nekaterih primerih pa lahko omeji pravice vsakega posameznika. Upoštevanje teh pravil je pod strogim vodstvom države.
Po drugi strani ima privilegij nekoliko drugačno oznako. Privilegij se nanaša na pravico v lasti posameznikov, razredov ali skupin. Z drugimi besedami, to je pravica, ki ni na voljo vsem.
Pomen teh dveh konceptov že veliko pove. Pravica in privilegij pravzaprav pomenita svobodo ukrepanja. Razlike med njima so le v tem, da pravica zavezuje k ukrepanju, privilegij pa določene prednosti, zaradi katerih se lahko kršijo pravice drugih ljudi. Zato privilegij imenujemo sovražnik zakona.
