O ljubezni so posneli veliko filmov in napisale številne knjige. Praviloma govorijo o ljubezni do moškega ali ženske, otrok, prijateljev. Hkrati pa v psihološki literaturi vse pogosteje pišejo, da je pred ljubeznijo drugih vredno ugotoviti, kako je imeti rad sebe.
Je ljubezen dobra ali slaba?
Zaradi vzgoje stavek "ljubezen do sebe" pri ljudeh pogosto povezujemo z narcizmom, sebičnostjo, samozavestjo, preudarnostjo, brezbrižnostjo do ljudi. Nekomu se morda zdi, da lahko ljubite sebe ali koga drugega, kot da se to med seboj izključujeta.
Po mnenju psihologov pa se ti koncepti dopolnjujejo. Poleg tega je samo ljubeč človek sposoben drugemu iskreno podariti ljubezen in jo tudi sprejeti. Težko se je zaljubiti v nekoga, ki se ima za manjvrednega, prej bo škoda.
Kaj pomeni ljubezen do sebe
Ljubiti sebe pomeni sprejemati sebe skupaj z močmi in slabostmi in celo poskušati popraviti te pomanjkljivosti, ne čutiti do njih gnusa in občutka krivde. To pomeni, da se ne primerjate z drugimi, zavedate se svoje individualnosti in vrednosti.
Če ima oseba prekomerno telesno težo, ne bo ležal na kavču in se smilil samemu sebi, ampak bo iz ljubezni do svojega telesa poskušal čim bolj uporabiti svojo prehrano in se ukvarjati s fitnesom. Skrb za svoje telo in zdravje (vendar ne nenehno popuščanje svojim slabostim) je pokazatelj ljubezni do sebe.
Oseba, ki se ima rada, spoštuje sebe in enako spoštuje tudi od drugih. Ne vsiljuje in ne prosi za pozornost in ljubezen tistih, ki mu jih niso pripravljeni dati. Dovoli si imeti svoje mnenje o različnih vprašanjih, zna reči "ne", braniti svoje interese.
Spoštuje svoje potrebe in želje (pod pogojem, da ne škodujejo drugim ljudem) in tudi ob natrpanem delovnem urniku najde čas in načine, kako si ugajati. Če je to starš, se ne žrtvuje popolnoma zaradi otrok, ima pa tudi svoj čas in prostor. Žensko življenje se ne vrti v celoti okoli njenega moža in obratno.
Človek ni dolgčas sam s seboj, ne čuti boleče odvisnosti od drugih ljudi. Vedno se lahko z nečim ukvarja, uživa v svoji družbi. Zato tak človek privlači nase s svojo samozavestjo, zdi se, da je z njim vedno zanimivo, da ima bogat in fascinanten notranji svet.
Kolikor je mogoče, si taka oseba skuša uresničiti svoje načrte in sanje, pa naj gre za potovanja ali spremembo poklica. Ve, da bolj ko je izpolnjen in srečen, več možnosti ima, da osreči tiste okoli sebe.
Ljubeč in samospoštujoč se človek spoštuje tudi druge ljudi, njihovo pravico do osebnega časa in prostora, do osebne svobode in do samorealizacije. Mati, ki je poleg vzgoje sina našla čas tudi za svoje osebne zadeve in interese, se ne trudi posegati v osebno življenje svojega sina in ga dlje zadržati pri sebi, za razliko od tiste, za katero je sin postal samo smisel življenja.
Hkrati ljubezen do samega sebe ne pomeni obsedenosti in sebičnosti. Tisti, ki imajo komplekse, so običajno fiksirani nase. In to jim preprečuje, da bi opazili ljudi in svet okoli sebe. Če se človek iskreno ljubi, se presežek tega občutka prelije v ljubezen do ljudi okoli, živali in sveta okoli sebe kot celote. Ko ima človek nekaj veliko, lahko to da drugim, ne pa tudi obratno.
