Pomanjkljivosti drugih vedno opazimo, naših pa skoraj nikoli. Vsakodnevni vrvež, vsakdanje življenje in neljubo delo spremenijo naše življenje v suženjstvo. Toda ali je res tako ali so to le naši predsodki? A na to vprašanje lahko vsak odgovori sam. V tem članku želim deliti svoje izkušnje o tem, kako narediti svoje življenje srečnejše.
Kolikor bi radi zaobšli težave, so neizogibne. In to je dejstvo, s katerim se morate samo sprijazniti. Navsezadnje pri tem ni pomembno, kakšni so, ampak kako ravnamo z njimi. Takoj mi prideta na misel dve zelo dobro znani založbi, ki smo jih včasih obesili z vsemi: "optimist" in "pesimist". Ne da bi se spuščal v podrobnosti teh izrazov, bom rekel, da je vaš odnos do sveta najprej notranje stanje vaše duše. Pri tem ima pomembno vlogo naše okolje. In temelji so postavljeni že od otroštva.
Najlažji način je, da nekoga obtožite za svoje težave. Tako se upravičujemo in zdi se, da je lažje živeti. Le problem ni rešen, ampak se naseli nekje globoko v nas. Če pa pogledate podrobneje, lahko razumete, da je težava le v splet stikov okoliščin, čeprav ne najbolj prijetnih, vendar v večini primerov zunaj našega nadzora.
Na to temo obstaja čudovita japonska modrost: "Če je težavo mogoče rešiti, potem je ni treba skrbeti; če je ni mogoče rešiti, je brez pomena, da bi jo skrbeli." S to trditvijo se praviloma strinjajo skoraj vsi, le redki jo uporabljajo v praksi. Zato je prvo pravilo za srečnega človeka, da se naučite mirno sprejemati različne okoliščine v svojem življenju. Seveda brez čustev ne gre. In na splošno se zdi to za 70% ljudi nerealno. A to ni nič drugega kot še en izgovor zase. Preprosto vsak potrebuje drugačen čas, da se nauči samokontrole.
Naš drugi problem je povezan s črednim instinktom. Ker živimo v družbi, skušamo biti »kot vsi ostali«. Po našem mnenju je zelo priročen in varen. Pa je res tako? Mislim, da ne. Navsezadnje je vsak človek posameznik. Preprosto, da smo v sistemu navajeni živeti že od samega rojstva in slediti že dolgo uveljavljenim temeljem življenja. Ker presegamo okvir, se najprej srečamo s kritiko. In to dojemamo kot nekaj strašnega. Nehamo se kazati, gremo k sanjam, vrnemo se k običajnim. In tu je spet veliko odvisno od našega okolja. Ker kakšno okolje, takšen je okvir. Ne morete se bati kritik in nerazumevanja s strani družbe. Živimo svoje življenje in pišemo svojo zgodovino. Zato je drugo pravilo srečne osebe, da se naučite slišati, kar vam je rečeno, sklepati, ne pa biti odvisen od mnenja nekoga drugega.
Vsak človek je sposoben marsičesa. Včasih si ne predstavljamo, kako neomejene so lahko naše možnosti. Zato se morate nehati opravičevati, se naučiti obvladovati svoja čustva in se ne bojte izstopiti iz množice.
