Preteklost se človeku vrača v podobah in čustvih, mislih in asociacijah. Včasih so ti spomini povezani z občutkom, imenovanim nostalgija. Ta občutek praviloma povzroča hrepenenje po preteklosti, vendar je lahkotna, lahkotna žalost, ko je preteklost videti v pozitivni luči. Kaj je nostalgija in zakaj se pojavlja?
Navodila
Korak 1
Prvič je bila nostalgija "diagnosticirana" pri priseljencih, ki so hrepeneli po domovini. Idealizirali so svojo domovino in se počutili odrezane od sveta svojega otroštva. A psihologi so nostalgijo začeli analizirati šele v drugi polovici 20. stoletja, ko je bilo treba razmišljati o prilagoditvi priseljencev, stopnja razvoja psihologije kot znanosti pa je bila prej premajhna za tovrstne raziskave.
2. korak
Nostalgija ni omejena na občutke priseljencev, večina ljudi jo ve. Čim dlje so prijetni spomini človeka, tem večja je verjetnost, da bo občutil nostalgijo. Psihologi ta občutek povezujejo s selektivnim zapomnjevanjem, saj kadar situacija na človeka ne vpliva več, ne more oceniti njenih negativnih lastnosti. Ima samo podobo, zasedbo situacije, v kateri je mogoče nekatere pozitivne podrobnosti pretiravati, druge, negativne, pa se zmanjšajo in začnejo delovati nepomembno. In vsakič, ko se človek s svojimi mislimi vrne v situacijo, se začne videti boljše, kot se je zdelo takrat.
3. korak
Pogosto se reče, da je to zato, ker človek ne obdrži tega, kar ima. A treba se je naučiti objektivno presojati dogodke, ki so se zgodili, in ne najti prednosti v izgubljenem, sicer obstaja nevarnost, da začnemo živeti v preteklosti. Nostalgija je hrepenenje po preteklosti, gledano v idealizirani luči, zaradi katere človek živi s spomini in se ne odziva na potrebe trenutnega časa.
4. korak
Ljudje, ki se znajdejo v primežu nostalgije, se kopajo v podobah preteklosti in sedanjosti, ki jih ne zavzamejo dovolj. Morda ne bi bilo tako slabo, če ne bi izgubili stika s svojo sodobno realnostjo. Postanejo kot sanjači, ki si tudi sami ustvarijo nadomestek za resničnost. Ljudje, ki so nagnjeni k nostalgiji, je glavna stvar, da se zavedajo, da se prihodnost dogaja v sedanjosti in da morate biti tu in zdaj vsako minuto. Navsezadnje preteklost ne more sama dati sreče, je le fatamorgana, fantom.