Socialni Strah

Socialni Strah
Socialni Strah

Video: Socialni Strah

Video: Socialni Strah
Video: Как побороть страх и социальную фобию 2024, Maj
Anonim

Kljub temu, da je človek že od otroštva v stiku z zunanjim svetom, se lahko v prihodnosti sooča s problemom komunikacije z družbenim okoljem. Ločite med težavami, ki zahtevajo zdravljenje, in tistimi, ki se včasih pojavijo pri komunikaciji z družbo.

Socialni strah
Socialni strah

Nekatere težave vključujejo:

1. Nezmožnost zagovarjanja svojih interesov, obenem pa ima popolnoma prav.

2. Nesposobnost izražanja čustev do partnerja.

3. Težave pri vzpostavljanju stika z zainteresirano osebo in nezmožnost gradnje družbenih odnosov.

4. Strah pred ugovorom in zamero sogovornika ob prejemu zahteve.

Mnogi ljudje, ki imajo v socialnem svetu težave z interakcijo, se bojijo, da bi jih obsojali. Običajno so ti posamezniki tisti, ki na skrivaj sanjajo, da bi postali voditelji in imajo res močne vodstvene lastnosti. Zaradi nezmožnosti izražanja svojih misli in čustev jim nikoli ne uspe, čeprav imajo za to vse, kar potrebujejo. Siva maska miške jim pomaga, da ostanejo v mirni čustveni lupini. Negotovost človeka je lahko tudi posledica tega, da ne zna ločiti odtenkov sogovornikovega govora. Kot rezultat nenehnega nerazumevanja se kopičijo nerešeni problemi in negativna čustva.

Da bi postali samozavestni, morate čim pogosteje komunicirati z neznanci. To je lahko le nekaj fraz, ki jih v trgovini vrže taksist ali prodajalec. Učenje zagovarjanja svojih interesov bi se moralo začeti majhno. Izkušnje prinašajo samozavest. Pri komunikaciji ne smete biti osredotočeni na svoja notranja doživetja, saj bo to motilo razumevanje čustev in mimike sogovornika, kar pomeni, da mu ne bo omogočilo, da bi ga zanimala komunikacija.

Koncepta zunanje komunikacije in notranjega dialoga se ne moreta spremljati. Običajno si ti procesi sledijo. Zato se osredotočanje na vedenje sogovornika med dialogom v živo pomaga izogniti psihološkim težavam.

V psihološki praksi obstaja dokazano pravilo. Pravi, da človek nikomur nič ne dolguje in mora živeti po svojih moralnih načelih in ne na podlagi ocen drugih. Samokritičnost bi morala biti zmerna in samo-sovraštva sploh ne bi smelo biti. Razvit občutek krivde ne bo pripomogel k visokim dosežkom, temveč bo ravno nasprotno zatrl potek samorazvoja. Iskrenost do sebe pomaga postati bolj samozavesten v komunikaciji z zunanjim svetom in s tem postati uspešen človek.

Priporočena: