Nekatere sodobne religije dopuščajo poligamijo. To je priložnost, da ima en človek več spremljevalcev v življenju. Toda ni vsako dekle pripravljeno sprejeti vlogo druge žene.
V islamu so druge zakonske zveze dovoljene, vendar obstajajo določena načela za gradnjo družine: mož mora pridobiti svojo družino, enako ravnati s svojimi ženskami, dajati enaka darila in biti pozoren na vsakega. Toda v praksi je to težko izvesti, pogosto se vse ne izkaže tako, kot je zapisano v svetih knjigah.
Problemi poligamije
Vsaka ženska, ki si želi poroke, želi zgraditi močno in zanesljivo družino. Sanja o otrocih in ljubečem zakoncu, ki bo vedno tam. A v življenju vse ni tako, moški je dolžan preživljati družino, kar pomeni, da veliko časa preživi v službi, žena dobi le nekaj ur na dan. In če se pojavi tudi drugi zakonec, se ta čas močno skrajša.
Vsak moški ne more enako ravnati z ženskami. Morda daje prednost enemu, medtem ko drugega ignorira. Več pozornosti je deležen tudi tisti, ki je rodil več otrok. Prednost lahko prinese mladost, lahkotnejšo naravnanost in svežino odnosa. Vse to povzroča ljubosumje, trpljenje, ki je lahko zelo močno.
Prva žena ima do druge pogosto negativen odnos, saj jo ima za lastnico stanovanja. Nova ženska ogroža že vzpostavljen odnos, zato lahko nastane sovražnost. Pojavijo se obtožbe, obrekovanja, prepiri in nesoglasja. Seveda v sodobnem svetu ženam ni treba živeti pod eno streho, vendar vseeno redno poskušajo uničiti odnos med zakoncem in drugo žensko, da bi povečale pozornost do sebe.
Zakaj ženske nočejo biti druge
S sklenitvijo poligamnega zakona se mora ženska naučiti graditi odnose ne samo s svojim novim možem, temveč tudi z njegovo družino. Vzpostaviti bo morala stike s prvo ženo, otroki in tudi z moževimi starši. To je zapleten zaplet, ki ga lahko negativno usmerite k novi ženski, kar pomeni, da je sreča videti krhka. Druga ženska po poročni slovesnosti naleti na sorodnike, ne more vnaprej napovedati, kako se bodo dogodki razvijali, strah pred prihodnostjo zaradi takšne odločitve pa je veliko močnejši od pričakovanja zveze.
Druga žena ne pozna vseh lastnosti moškega, še ne ve, kako skrbeti zanj, kot sanja. Naučiti se mora le vseh lastnosti družinskega življenja, zaradi česar je ranljiva. Razen novosti zveze drugih ugodnosti ne prejema. Niti napovedati ne more, kako bodo ravnali z njenimi otroki, ali bo prišlo do sporov zaradi njihovega rojstva s starejšimi dediči.
Sodobni moški niso vedno sposobni skrbeti za svoje družine. In kljub dohodku lahko sklenejo več zakonskih zvez. Ženska v tem primeru ni zaščitena pred revščino in strahom, da bi ostala brez strehe nad glavo. Negotovost glede zaupanja moškega lahko zmanjša tudi željo po zakonskem stanu.
