Komunikacija z drugimi ljudmi je nujni pogoj za človekov razvoj. Zahvaljujoč komunikacijskemu procesu se izmenjujejo znanje in izkušnje, kot rezultat različnih razprav se odpirajo novi načini reševanja različnih problemov.
Težko si je predstavljati življenje brez komunikacije. Priložnost za pogovor z drugimi, izmenjavo informacij z njimi ne samo, da naredi svet bolj raznolik, ampak je tudi zagotovilo za duhovni, duševni in moralni razvoj človeka. Sodobne družbe si ni mogoče predstavljati brez komunikacij.
Izmenjava izkušenj in znanja
Komunikacija je nujna za razvoj osebnosti, saj človeku doda izkušnje. En posameznik lahko na ta način izkusi več kot le svoje življenje in dobo. Zahvaljujoč komunikaciji njega in družbo, v kateri živi, bogatijo izkušnje tistih okoli njega in tistih, ki so živeli prej.
Komuniciranje je več kot le pogovor v živo. Ko berete knjigo, se vam zdi, da slišite besede njenega avtorja. Enako velja za številne vrste umetnosti, medije. Ljudje svoje znanje, misli in ideje posredujejo na različne načine.
Če je ena oseba popolnoma izolirana, bo obtičala v eni fazi razvoja. Več informacij kot posameznik prejme od drugih, več možnosti ima, da zraste nadse.
Skupne izkušnje
Zahvaljujoč komunikaciji se človek ne samo intelektualno razvija, temveč postane moralno bogatejši. Moralna izkušnja se prenaša tudi s komunikacijo. Ko en posameznik deli svoje misli in občutke z drugim, govori o svojih vsakdanjih situacijah, tako posreduje informacije o tem, kako lahko človek ravna v določeni situaciji in kakšne posledice vodijo določena dejanja.
Samo s komunikacijo lahko človek izve o občutkih, kot so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje, sočutje, sočutje. Doživi veliko čustev, katerih spekter postaja širši. V vsakem znancu lahko odkrijete nov svet, drugo galaksijo in vse to zahvaljujoč komunikaciji.
Priložnost za razpravo
S pomočjo komunikacije se človek razvija tudi zato, ker lahko sliši nadomestno mnenje o določeni zadevi. Brez možnosti razprave o kakšnem pomembnem vprašanju in pridobivanja stališča, drugačnega od njegovega, posameznik pridobi navado razmišljati ozko in enostransko. Včasih je pogled od zunaj preprosto potreben za objektivno dojemanje okoliške resničnosti in razumevanje strategije nadaljnjih ukrepov in razvoja.
Tudi mnenje drugega posameznika ni zadnja instanca, včasih se resnica pridobi z dolgo razpravo, ki brez komunikacije ne bi bila mogoča. Izkazalo se je, da bi bil posameznik brez argumentov in pogovorov dušen v lastnem soku in bi se veliko počasneje razvijal.