Nezavedno in zavestno - ta dva pojma sta v pojmu vključena v psihologijo, ki označuje dve tesno povezani strani človekovih predstav o lastni osebnosti. Ko gre torej za nezavedno, se človek ne more ne dotakniti zavednega. Kljub temu, da se tem vidikom osebnosti običajno nasprotuje, še vedno tvorijo eno celoto, čeprav delujejo na različnih ravneh.
Navodila
Korak 1
Zavest, imenovana tudi zavest, je oblika, v kateri se pojavi objektivna resničnost, ki jo odraža človeška psiha. To ne pomeni, da zavest in resničnost sovpadata, lahko pa trdimo, da je med njima nekaj skupnega. Zavest je povezava med resničnostjo in nezavednim; na njeni podlagi človek oblikuje svojo sliko sveta.
2. korak
Podzavesti sicer rečemo podzavest. Gre za različne procese v človeški psihi, ki jih ta ne nadzoruje, najpogosteje se sploh ne realizirajo in se ne odražajo v inteligentni dejavnosti. Tudi če v osredotočenje svoje pozornosti postavite podzavest v določenih njenih vidikih, jo je izredno težko dojeti.
3. korak
Nezavedno se lahko kaže v več pogledih. Najprej gre za motivacijo za delovanje, ki je človek nezaveden. Mogoče so resnični vzroki vedenja nesprejemljivi z vidika etike ali socialnosti posameznika, zato jih ne prepoznamo. Zgodi se, da več resničnih vzrokov vedenja pride v jasen konflikt in čeprav povzročijo eno dejanje, se nekateri od njih nahajajo v nezavednem, zato ni protislovja v človekovi glavi.
4. korak
Drugič, nezavednim pripadajo različni algoritmi vedenja, ki jih človek tako izdela, da jih niti ni treba zaznati, da ne zasedajo vira možganov. Tretja manifestacija nezavednega je zaznavanje. Običajno morajo možgani, da bi obdelali informacije o trenutni situaciji, analizirati ogromno informacij in če bi se vsako dejanje zgodilo zavestno, oseba ne bi mogla reagirati na dražljaj. Nezavedno vključuje tudi procese intuicije, navdiha, navdiha in podobne pojave. Temeljijo tudi na informacijah, nakopičenih v nezavedni plasti, ki se na nerazumljiv način uporabljajo za zavest.
5. korak
Prvi je razvil teorijo nezavednega Sigmund Freud, avstrijski psiholog. Zanimalo ga je, da se nezavedne motivacije ljudi kažejo v sanjah, nevrotičnih patologijah in ustvarjalnosti, torej v stanjih, ko se človek ne zadrži posebej. Freud je opozoril, da protislovje med zavestjo in željami, ki jih narekuje podzavest, pri človeku pogosto vodi do notranjih konfliktov. Metoda psihoanalize je namenjena razrešitvi tega protislovja in človeku pomaga najti sprejemljiv izhod za uresničitev podzavestne napetosti.
6. korak
Freudovsko teorijo je podzavestno razvil avstrijski znanstvenik Carl Gustav Jung, ki je identificiral nezavedne procese ne le ene osebe, temveč tudi kolektivne, pa tudi Jacques Marie Emile Lacan, ki je potegnil vzporednico med psihoanalitiko in jezikoslovjem ter predlagal zdravljenje bolniki z jezikovnimi metodami. Vsi psihoterapevti se niso strinjali z njim, čeprav je v nekaterih primerih Lacanova metoda res pripeljala do uspeha.
