Vsak človek ima nekaj življenjskih vrednot in prioritet. Nekateri so precej značilni, drugi so razmeroma redki. Hkrati pa analiza teh vrednot omogoča veliko povedati o človeku.
V mnogih naukih se verjame, da je oseba sestavljena iz telesa, duše in duha. V skladu s tem se delijo tudi človeške vrednote. Nekateri so namenjeni izključno zadovoljevanju telesnih potreb, drugi so namenjeni pomirjanju in ugajanju duši, naloga tretjih pa je razviti duhovno načelo v človeku.
Na podlagi te delitve lahko ločimo tri kategorije ljudi. Za nekatere so telesni užitki tista, ki merijo vse stvari. Okusna hrana, prijeten spanec, čutni užitki so osnova njihovega življenja. Interesi takšnih ljudi so omejeni na ozek krog telesnih potreb, po naravi so ponavadi pohlepni, zavistni, si prizadevajo za bogastvo in razkošje.
Dušni ljudje imajo bolj fino organizacijo. Vse, kar velja za univerzalne vrednote, v celoti ustreza njihovim potrebam; v to kategorijo spada velika večina ljudi. Zanje so pomembni ljubezen, družina, prijateljstvo, dobri odnosi itd. itd. Najpomembnejše zase najdejo v tem, kar jih obkroža, kaj jim je blizu in drago.
Duhovni ljudje so prav posebna kategorija. O njih se pogosto reče, da niso od tega sveta. Ne privlačijo jih radosti in užitki, ki jih pozna večina ljudi, daleč so od posvetnih užitkov. Interesi teh ljudi ležijo na povsem drugi ravni - duhovni. Zelo dobro razumejo druge ljudi, odlično poznajo človekovo motivacijo. V veliki večini primerov takšni ljudje najdejo zatočišče v glavnem toku določene religije - zlasti postanejo duhovniki ali menihi.
Na tej ravni človek na svet gleda povsem drugače. To vidi globlje, bolj obsežno, ima dostop do vizije vzrokov in posledic, skritih očem navadne osebe. Prav takšne ljudi so ves čas častili kot svetnike, k njim so jih vlekli po pomoč in nasvet. Zavračajoč navadne posvetne vrednote, so našli zase duhovne vrednote, laikom pogosto povsem nerazumljive. Na tej ravni se človek še posebej močno zaveda svoje nepopolnosti, njegov glavni cilj je prizadevanje za Boga. Ko se zaveda, da k Bogu ne moremo priti z umazano dušo, podvižnik usmerja vsa svoja prizadevanja, da dušo očisti pred umazanijo in strastmi.
Lahko je videti, da ni nobene univerzalne vrednote, ki bi lahko združila vse ljudi. Lahko bi se temu reklo ljubezen, a za nekoga bo to le prazna fraza. Zato se mora vsak človek samostojno odločiti, za kaj in kako živeti.
