V procesu samospoznavanja si človek oblikuje mnenje o sebi: svojih sposobnostih in zmožnostih. Oseba določa svoja moralna načela in psihološke lastnosti ter svoje mesto v družbi. Posledično se razvije ustrezna, podcenjena ali precenjena samopodoba, na podlagi katere pride do interakcije in sprejemanja odgovornih odločitev v življenju.
Ustrezna samopodoba
Ko je človek v harmoniji s sabo in svetom okoli sebe, razvije pravilno samopodobo. Prizadeva si biti objektiven do sebe, bližnjih ljudi in znancev: razume, da ima vsak človek svoje prednosti in slabosti, jih opazi, vendar se ne osredotoča na negativne lastnosti.
Oseba sprejema sebe in druge takšne, kot je, in deluje na podlagi razpoložljivih objektivnih podatkov. Tak človek trezno oceni svoje sposobnosti in se skuša v celoti uresničiti kot oseba. Do neuspehov, mnenj drugih ljudi je miren in ne pričakuje pomoči drugih.
Oseba z ustrezno samopodobo se zanaša nase, je aktivna in na življenje gleda z optimizmom.
Nizka samozavest
Če ima človek nizko samopodobo, se obnaša plašno in negotovo. Zase se je odločil, da v marsičem izgublja z drugimi in ni sposoben ničesar spremeniti. Zaradi obstoječega kompleksa manjvrednosti primanjkuje visokih ciljev in dosežkov.
Oseba si prizadeva biti nevidna, lahko ranljiva in nenehno prosi za nasvet. Odvisen je od mnenja nekoga drugega, pomanjkanja pobude in šibkega značaja.
Prekomerna negotovost in samokritičnost se pojavita kot posledica nepravilne vzgoje, kar pomeni pretirano zaščito ali prepoten odnos. Posledično se oblikuje model vedenja poraženca: v mislih je možnost uspeha zanikana in poteka iskanje krivcev za sojenje.
Ljudje z nizko samopodobo ne morejo uresničiti svojih naravnih sposobnosti.
Povišana samozavest
Ljudje z visoko samopodobo idealizirajo svojo samopodobo in v svoji domišljiji ustvarijo svojo podobo brezhibne osebe. Visoka samopodoba vključuje primerjavo človekovih sposobnosti z dosežki drugih. Hkrati, ko opazijo napake in pomanjkljivosti drugih, nenehno zbirajo dokaze o svoji ekskluzivnosti.
Takšni ljudje ne želijo opaziti svojih napak, pomanjkanja usposobljenosti in napačnega vedenja. Prepričani so v svojo superiornost, pravičnost in se obnašajo samozavestno, včasih pa kljubovalno.
Ljudje z visoko samopodobo so ambiciozni in prevladujoči, ne sprejemajo zavrnitev in ugovorov. Zaradi svoje vztrajnosti in odločnosti pogosto dosegajo boljše rezultate, kot jim omogočajo njihove sposobnosti.
Precenjena samopodoba se pojavi pri ljudeh, ki so bili vzgajani kot idoli družine: od otroštva so bili vzvišeni nad vsemi, občudovali nepomembne dosežke.
Samozavestni ljudje si prizadevajo vključiti vse okoli sebe v uresničitev svojih ciljev, verjamejo, da jim vsakdo nekaj dolguje.
