Deja vu je duševno stanje, v katerem človek misli, da je že bil v podobni situaciji. Toda ta občutek ni povezan z nobenim trenutkom v preteklosti. Ugotovimo, kaj je ta pojav in zakaj pride do učinka déjà vu.
Kaj je deja vu
Stanje déjà vu je nekoliko podobno branju knjige, ki ste jo že prebrali, ali ogledu filma, ki ste si ga že ogledali, a na zaplet popolnoma pozabili. Hkrati si je nemogoče zapomniti, kaj se bo zgodilo v naslednji minuti.
Deja vu je precej pogosta. Študije so pokazale, da je 97% vseh zdravih ljudi vsaj enkrat v življenju doživelo to bolezen. Ljudje z epilepsijo jo pogosteje doživljajo. Ni ga mogoče umetno povzročiti in se sam pojavlja izjemno redko. Zato je znanstvene raziskave o učinku déjà vuja zelo težko izvesti.
Déjà vu razlogi
Možen razlog za pojav je v spremembi načina, kako možgani kodirajo čas. Lažje si predstavljamo postopek kot enkratno kodiranje informacij kot "preteklosti" in "sedanjosti" ob hkratni izkušnji teh procesov. Zaradi tega je čutiti ločenost od resničnosti.
Na to temo obstaja delo, imenovano "Fenomen Deja Vu", njegov avtor je Andrej Kurgan. Študije o strukturi časa v stanju déjà vu znanstvenika pripeljejo do zaključka, da je razlog za pojav nekega pojava plastenje dveh situacij eno na drugo: izkušnje v sedanjosti in enkrat v sanjah. Pogoj plastenja je sprememba časovne strukture, ko prihodnost vdre v sedanjost in razkrije svoj eksistencialni globoki projekt. Hkrati pa je sedanjost tako rekoč "raztegnjena", prilagaja tako prihodnost kot preteklost.
Zaključek
Danes je najbolj razumna predpostavka o pojavu učinka deja vuja, da ta občutek sproži z nezavedno obdelavo informacij v sanjah. Se pravi, ko se človek v resnici sreča s situacijo, ki je blizu resničnemu dogodku in so jo možgani modelirali na nezavedni ravni, potem se pojavi učinek déjà vu.
