Vsak človek je v nekem smislu psiholog. Vsi vsak dan preučujemo druge ljudi, njihova dejanja in čustva, v svojih mislih gradimo hipoteze in teorije človeškega vedenja. Prav te hipoteze so vsakdanja psihologija, ki jo preizkušajo osebne izkušnje. V čem se razlikuje od znanstvene psihologije?
Najprej je vsakodnevna psihologija bolj konkretna. Vsakodnevno znanje je vezano na določeno situacijo ali določeno osebo. Pridobljenega znanja ni vedno mogoče uporabiti pri drugi osebi. Zato v vsakdanjem življenju delamo napake, delamo napake pri ljudeh ali napačno napovedujemo izid situacije. Psihologija kot znanost, nasprotno, skuša ločiti svoje znanje od situacije, poskuša posploševati, da bi njene teorije lahko pokrivale velika področja.
Znanje o drugih ljudeh človek pridobi intuitivno. Redko ne vzamemo s seboj zvezka, ki vsakega koraka sogovornika zapišemo, da bi ga razumel, in si pogosto ne postavimo takšnega cilja, ampak preprosto komuniciramo. Znanstvenik pa svoje znanje pridobiva po določenem načrtu. Njegove metode so vedno premišljene in čim bolj racionalne.
Toda vsakodnevno znanje o drugih ljudeh dobimo ne samo sami, neposredno komuniciramo z ljudmi. Pri tem nam pomagajo tudi pravljice, basni, reki in pregovori, ki so stoletja nabirali človeške izkušnje in se z njimi spreminjali. Znanost uporablja učbenike in dokumentarce za posredovanje informacij.
Kot smo že omenili, se preverja vsakodnevno znanje. To pomeni, da je težko razumeti pravilnost svojih sklepov, ne da bi se zmotili. V znanstveni psihologiji je metoda preverjanja znanja znanstveni eksperiment. Pri tem pridobljeno gradivo se razume, preveri, sistematizira in kopiči v okviru določene veje psihologije.
Znanstvena psihologija se ne bi pojavila in ne bi mogla obstajati brez vsakodnevne psihologije, vendar le njeno znanje vsekakor ni dovolj za razumevanje celotnega bistva človeške psihologije.
