Če pogledate v slovar, bo jasno, da je naklonjenost nežen občutek, ki ga povzroči nekaj dotika. Puhast mucek, majhen otrok, nepričakovano prijetno dejanje ljubljene osebe - vse to lahko povzroči naklonjenost.
Naklonjenost - kaj je običajno posledica nje
Naklonjenost je zelo prijeten in vesel občutek. Lahko je tako močan, da se vas dotakne solz. Pogosto so temu podvrženi občutljivi ustvarjalni ljudje, ki poskušajo videti lepoto v vsem. Spomladi se jih dotaknejo prvi sončni žarki, ptice, ki sedijo na veji, opazijo ganljivo vedenje drugih. Ta občutek si pomaga zapomniti, da je na svetu poleg materialnih dobrin še veliko zanimivih stvari. Zato se ljudi, ki so vezani na obogatitev, redko dotakne. Preprosto nimajo časa in želje pogledati svet okoli sebe, pojeda jih žeja po dobičku, nimajo časa, da bi jih motili. Tako se prikrajšajo za prijetna čustva, ki jih je mogoče dobiti brez popolnoma truda.
Vedno lahko najdete razlog za naklonjenost. Dovolj je, da na svet okoli sebe pogledate bolj pozorno. Drevesa se zelo lepo odražajo v novembrskih lužah, pisani metulji se pojavijo v soparnem dnevu itd.
Naklonjenost kot krščanska vrlina
Beseda "naklonjenost" ima v pravoslavnem krščanstvu svoj pomen. Naklonjenost velja za vrlino, ki pravoslavca približa razumevanju božanskega. Leži v radostnem joku, skromnem in vzvišenem stanju. To je zelo močan občutek, ki ga ne more doseči vsak. Samo tisti, ki je pred neomejeno Božansko usmiljenostjo in človeštvom razumel lastno nepopolnost, jo lahko spozna. Naklonjenost v pravoslavnem krščanstvu velja za neprecenljiv božji dar, za poseben obisk človeške duše. Za ta občutek se vam v cerkvah zahvalijo, prižgejo sveče in vas prosijo za podaljšanje mirnega stanja. Sposoben je človekovo dušo napolniti s posebno ljubeznijo - do bližnjega in Boga.
V pravoslavju je ikona Matere Božje "Nežnost". Molijo jo za srečen zakon hčera, za srečo in blaginjo. V čast tej ikoni je zgrajena tudi pravoslavna cerkev. Nahaja se v Nižnem Novgorodu.
Za tiste, ki so doživeli Božansko naklonjenost, se razkrije prav posebno stanje. Jasno je, da je Bog usmiljen in pripravljen odpustiti najhujši greh. Človek se začne kesati, še bolj očisti svojo dušo. Poskuša delati dobra dela, pomagati bližnjim, preneha obsojati dejanja ljudi. Razume, da je vse po Božji volji. In samo on se lahko odloči, koga usmrtiti in koga usmiliti. In drugim lahko le pomagate, da to znanje razumejo, nikakor pa se ne jezite nanje, ker ne razumejo ali ne želijo slediti božanskim zakonom.
