Denar lahko nekaterim prinese svobodo, druge pa zasužnji. Glede na to, kako se človek naveže na svoj kapital, lahko postane depresivni paranoik ali optimist, ki bo prinesel veselje vsem okoli sebe.
Navodila
Korak 1
Koncept "veliko denarja" je pri vseh drugačen. Nekaterim je dovolj, če se ukvarjajo s tem, kar imajo radi, in si in svojim otrokom prislužijo mirno in srečno življenje. Za druge denar nenehno ne zadošča in četudi je na računu urejena vsota, se ne morejo umiriti in delajo skoraj 24 ur, pri čemer prihranijo pri vsem. Prihranijo denar za veliko stanovanje ali boljši avto, ne živijo, ampak živijo svoje življenje, namesto da bi uživali tukaj in zdaj. Navsezadnje počutje v družini ni odvisno od znamke avtomobila. Za srečo sta pomembna medsebojno razumevanje in podpora ter komunikacija svojcev. Toda karieristi za to preprosto nimajo dovolj časa.
2. korak
Nekateri ljudje, ki so zanje zaslužili veliko denarja, se spreminjajo na bolje. Obdajajo bližnje, uresničujejo njihove sanje. Pomagajo sirotišnicam in bolnišnicam ter sodelujejo v dobrodelnih prireditvah. Uživajo ne v količini denarja na bančnem računu, temveč v čustvih, ki se porajajo, ko kapital porabite za dobra dela.
3. korak
Drugi, nasprotno, postanejo bolj jezni in agresivnejši s povečanjem denarnih rezerv. Imajo vtis, da so vsi okoli njih sovražniki, ki jim želijo le odvzeti pošteno zaslužen denar. Taki ljudje prihrankov ne skrivajo le pred neznanci, ampak tudi pred svojimi. Nehajo pomagati svojcem, četudi so to storili že prej. Njihov glavni argument je "Denar zaslužim s trdim delom, zato naj delajo tudi drugi." Ta položaj je dovolj jasen. Preprosto je človek pozabil, kako prejemati pozitivna čustva od veselja drugih, zadovoljen je lahko šele, ko se število ničel na bančnem računu poveča.
4. korak
Denar je na prvem mestu, prijatelji in sorodniki, ki ne morejo zaslužiti veliko, pa postanejo nezanimivi in včasih celo nevarni kot potencialni kandidati za kos bogastva. Oseba se začne izogibati komunikaciji z njimi, srečuje se samo s tistimi, ki zaslužijo toliko kot on ali več. Preproste človeške vrednote - prijaznost, medsebojno razumevanje, sočutje - izgubljajo svoj pomen. Ocenjevanje drugih temelji na obsegu denarnice in ne na lastnostih karakterja. S takimi ljudmi je precej težko komunicirati, zato zelo pogosto ostanejo sami.
